Čebelarsko društvo Dobrepolje vas vabi na   »Nepozabno čebelarsko potepanje po Pomurju«   v soboto, 22. septembra 2018.   Pokrajina ob Muri je bogata z gozdovi, polji, sadovnjaki, travniki … Idealni pogoji za vzgajanje čebel in s tem pridelavo medu in izdelkov iz medu.   Pot nas bo najprej vodila do čebelarskega muzeja v Krapju. Na obisku Čebelarstva Tigeli si bomo ogledali star čebelnjak, ki izvira s konca 19. stoletja. Nato bo sledil ogled muzeja, ki z ohranjeno čebelarsko opremo predstavlja izjemno bogato kulturno dediščino. Stari čebelnjak je osmerokotne oblike, izdelan po paviljonskem načrtu s strešno lino za zračenje in svetlobo. V njem je 84 panjev po sistemu Naiser, ki se že desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mladi čebelar pa jih sploh ne pozna. Zraven muzeja so zasajeni zeliščni vrtovi z medovitimi rastlinami in postavljeni panji iz različnih obdobij. Po ogledu sledi degustacija medenega likerja in medu, za posladek pa še degustacija sočnih medenjakov. Nato sledi vožnja do Bogojine, kjer si bomo ogledali znamenito Plečnikovo cerkev. Po ogledu sledi kratka vožnja do gostilne Lovenjak v Polani, kjer nas bo pričakala prekmurska malica – pravi prekmurski bograč z domačim rženim kruhom. Nato nas bo pot vodila do vasice Grad, kjer si bomo ogledali največji grad v Sloveniji. Po zanimivem ogledu sledi pot do Čebeljega gradiča v Sredici, tik ob avstrijski meji. Tukaj nas bodo pričakali s pijačo dobrodošlice (medeni liker/sok), nato sledijo ogled domačije in čebelarstva, odprtje panja in ogled čebelje družine. Da ne bomo ostali praznih ust, sledi še degustacija štirih vrst medu in za spomin skupinsko slikanje s čebelarskimi klobuki. Ko se bo dan prevesil že v pozno popoldne, nas v gostilni Lovenjak čaka prijetna domača večerja. Odhod predvidoma ob 7. uri (točna ura odhoda bo objavljena v septembrski št. Našega kraja) z avtobusne postaje na Vidmu.   Cena: 31 € na osebo (prevoz, vodenje, degustacije, vstopnine, večerja in organizacija).   Prijava na izlet: na telefonsko št. 041 606 739 (Jožica), do 15. 9. 2018 oz. do zapolnitve prostih mest.   Pridite in doživite z nami prekmursko gostoljubje.   Vabljeni!

Jesenski izlet Po poteh umetniškega ustvarjanja Toneta Kralja     Ostaja nam neprecenljiva in ogromna dota, ki jo je zapustil Tone Kralj v obliki poslikav cerkva na slovenski in italijanski strani Primorske.   Iz globokega spoštovanja do njegovih umetniških ustvarjanj, in ker prihajamo iz neposredne okolice njegovega rojstnega kraja Zagorica, smo moralno in človeško dolžni, da se vsaj poklonimo njegovim umetninam, ki krasijo številne primorske cerkve.   Tako nadaljujemo z izleti po poteh umetniškega ustvarjanja Toneta Kralja.   Tokrat, ko bo zlata jesen v najčudovitejši izvedbi in najbogatejši ponudbi, se bomo v soboto, 13. oktobra 2018, podali na Kras – v najlepšo podkleteno klet v Evropi (Kras z 2000-letno tradicijo gojenja vinske trte). Refošk je poglavitna vinska sorta, ki daje krepko temno rubinasto vino z imenom »teran« (veliki sin rdeče kraške zemlje).       Slika: Tone Kralj dr. Igorja Kranjca, Moderna galerija Ljubljana     Potovanje po Krasu bomo prepletali po naši in zamejski strani, vključili ogled poslikav Toneta Kralja v cerkvi sv. Nikolaja v Avbru iz leta 1927/28 in v cerkvi sv. Petra in Pavla iz 1928/29/30 v Tomaju.     Slika: Neverni Tomaž (Tomaj), 1928–1930, stenska poslikava. Slika dr. Igorja Kranjca, št. 45 v knjigi Tone Kralj, Moderna galerija.   Na italijanski strani v znani romarski cerkvi na Vejni si bomo med drugim ogledali mozaik sv. Cirila in Metoda, ki ga je 1966 izoblikoval naš Tone Kralj.   V kraju Križ, blizu Nabrežine, bomo obiskali Ribiški muzej, ki so ga soustvarili Slovenci v zamejstvu, da bi ohranili 1000-letno ribiško tradicijo svojih prednikov. Vpeljali so mnogo novosti (deblak čupa, 7 m dolg in 70 cm širok čoln; 1908 so ustanovili prvo slovensko ribiško zadrugo, ki je štela 500 ribičev, ki so imeli v lasti 400 plovil; lov na tune je bila posebna inovacija Slovencev; 1935 so nabavili v Chioggi prvi motorni čoln …). Anton Aškerc, slovenski pesnik, je leta 1907 preživel leto dni med slovenskimi ribiči, ki jih je označil za garače, ki so duhoviti in delajo s srcem: »z morjem bratijo se noč in dan«. Tudi Josip Jurčič je tu našel gradivo za svojo Lepo Vido. Ne bomo se pozabili spomniti na Križana, slikarja Alberta Sirka (1887–1947), ki je zapustil 700 slik (akvarel, olje). Bil je ekspresionist, portretist, slikar našega morja. Vrednost njegove slike se vrti okrog 40.000 €. Iz Križa izhajata tudi zamejski pesnik Miroslav Košuta in pisatelj, pesnik ter literarni zgodovinar Miran Košuta.   Mnogo zanimivosti bo podanih med pohajkovanjem po Krasu. Kras, degustacija terana in pršuta so neločljivi elementi celovitosti, čemur se ne bomo odrekli. Leta 1926 je mesar Ivan Švajgel začel kot prvi s sušenjem pršutov na burji. Emil Tavčar iz Krepelj se je izučil za mesarja, ko je bil med drugo svetovno vojno transportiran v Nemčijo. Leta 1946 je imel uradno spričevalo mesarja in pri njih se je uradno rodil prvi kraški pršut.   Na Krasu je krasno, nikdar ni prezgodaj, nikdar ni prekasno, vse je zmeraj ob pravem času na Krasu.   Vabljeni, da se nam pridružite na izletu.   Prijave sprejemamo na td.dobrepolje@gmail.com ali telefonski številki 041 962 823 (ob rezervaciji sedeža na avtobusu plačate 15 € za prevoz, druge stroške na dan izleta).     TD Dobrepolje