Znane osebnosti - Jernej Pečnik

Jernej Pečnik - arheolog samouk

Starinoslovec Jernej Pečnik, se je  rodil 1835 leta v najstarejši dobrepoljski vasi na Cesti. Gre za enega najbolj zanimivih in pomembnih Dobrepljcev.

Do 22 leta starosti je bil Jernej doma na skromni kmetiji, ki mu ni obetala veliko, nato se je podal v svet iskat boljše življenjske priložnosti. Vajen trdega dela se je 1857 zaposlil v železolivarni v kraju Gradac v Beli Krajini. Bila je v lasti podjetnega viteza Franca pl. Friedaua, ki je med drugim imel dobro stoječo železarno v Donawitzu na Gornjem Štajerskem (Avstrija). Za našo lokalno zgodovino je zanimivo, da je istočasno v naših Ponikvah postavil železarno predstavnik starega industrijskega rodu grof Larisch Moenich.

Železova ruda v Beli Krajini je raztresena v diluvialnem melju, ki je debel od 2 do 47 m in se nahaja v krednem apnencu. Takratni strokovnjaki in poznavalci geoloških razmer v Beli Krajini (Voss, Erben...) so navajali, da se na omenjenem prostoru nahaja rdeči železovec, limonit, železna okra, bobovec, vivianit ter peščeni rjavi železovec. Vsebnost železa je bila od skromnih 7 % do neverjetnih 53 %. Jernej Pečnik se je pri delu zelo izkazal, kar je kmalu vplivalo na njegovo napredovanje od delavca pri plavžu v vodjo kopanja rude in lomljenja kamna. Rudo so iskali in kopali takorekoč po vsej Beli Krajini in celo na drugi strani reke Kolpe. Pri kopanju železove rude so naleteli na marsikaj in tudi na razne stare grobove z zanimivimi in dragocenimi pridatki, ki so Jerneja zelo pritegnili in navdušili. Tu se je začela rojevati njegova vnema za raziskovanje in izkopavanje arheoloških najdb, ki so sodile v čas halštatske, latenske in rimske dobe (predvsem prvo tisočletje pred našim štetjem).

Po treh letih garaškega dela v železolivarni se je 1860 vrnil v rojstno vas Cesta in se 15. februarja istega leta poročil z Marijo Godec (Majerjeva s Ceste štev. 23 ). Imela sta tri otroke (Jernej, Alojzij, Katarina). Katarina je umrla po dobrem letu življenja, Alojzij pa pri 22 letih. S preostankom družinice je živel Jernej kot siromašen posestnik 1/3 kmetije (po domače Pri Polakovih) na hišni številki 13,  za drobiž je bil na občini Videm občinski svetovalec in celo namestnik župana.

V letu 1865 mu je umrla prva žena, vse bolj se je spoprijateljeval z alkoholom, kar je močno vplivalo na propadanje skromne kmetije. V juniju leta 1867 se je drugič poročil z Marijo Gruden iz Škocjana, s katero je imel pet otrok (Marija, Terezija, Jožef - rojeni na Cesti, Ivan in Franci - rojeni na Mirni). Kmetija je prišla na boben, leta 1873 so se preselili v Mirno (Dolenjska), kjer so ostali do 1878. Kljub temu, da je bil tu občinski tajnik, so živeli zelo težko. Veliko je hodil naokrog in iskal stare grobove, nekdanja gradbišča in podobno. Na ta način je vse bolj spoznaval možnosti in priložnosti za izkopavanje arheoloških ostalin. V tej sferi dela je videl vse več priložnosti za zaslužek in boljše preživetje.

Leta 1878 se je z družino preselil v Sv. Križ (danes Podbočje pri Kostanjevici), kjer je opravljal delo občinskega tajnika, bil pisar okrajnega šolskega sveta, oskrbnik mostovine in mrliški oglednik. Tudi ta opravila so mu dala nove izkušnje, ki so mu prišle še kako prav pri izkopavanju na tisoče starih grobov. V letu 1881 se je preselil v Mokronog, kjer je ponovno opravljal delo občinskega tajnika. Pri opravljanju nalog občinskega tajnika v navedenih občinah je pridobival bogate veščine izražanja in pisanja, kar mu je kasneje prišlo zelo prav, ko je izmenjaval pisma (ohranjenih več kot 1000) s kustosi v zvezi z izkopanimi najdbami.

Leta 1883 ga srečamo v Krškem. V začetku je opravljal delo dacarja za žgane pijače. Službo je vse bolj zanemarjal, bil kmalu odpuščen, ker se je vse bolj in bolj ukvarjal z arheologijo, kajti najdbe so se dobesedno ponujale na vsakem koraku med vasema Brege in Drnovo pri Krškem.

Kmetje z močnejšimi in izboljšanimi plugi na vprego živine so pri oranju marsikje naleteli na različne in zanimive arheološke predmete, seznanjali Jerneja Pečnika in tu je padla nadvse pomembna življenjska odločitev o arheološkem izkopavanju. Krško je tisti kraj, kjer se je pričelo Pečnikovo 25 letno intenzivno izkopavanje starih grobov. Začel je z izkopavanjem rimskih grobov, stavb in ostalega. Velik problem za izkopavanje je bil v pomanjkanju denarja. Kako je prišel do denarja, je zapisal:

„Ko sem leta 1883 prišel v Krško, jel sem ogledovati in povpraševati ter kmalu videl, da bi se dalo tukaj mnogo starin nakopati in veliko zgodovine odkriti ali kako začeti brez denarja. Prosil sem podpore na več straneh, pa nisem bil nikjer vslišan. V jeseni 1883 napotil sem se na Dunaj k Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju prosit pomoči, ker se mi je velika krivica zgodila. Prišel sem do presvitlega cesarja (Franc Jožef I.), kjer so me prijazno sprejeli in z menoj slovensko govorili. Ko sem šel v kabinetno pisarno Nj. Veličanstva, zvem, da je ondi tajnik naš rojak baron Gusič  (Plemiška rodbina, prisotna na Kranjskem od 1575. Imeli so več gradov, med drugim tudi Gradac. Bili so poklicni vojaki,  1701 so dobili baronski naslov). Temu gospodu razodel sem svoje želje, da bi rad dobil na Dunaju kako pomoč za kopanje na Drnovem.“

Z Gusičevim posredovanjem je Jernej Pečnik prejel od Centralne komisije 100 goldinarjev, vendar pod pogojem, da vse najdene starine brezplačno preda ljubljanskemu muzeju. To se je tudi zgodilo. Bil je silovit in velik začetek raziskovanja Jerneja Pečnika naše najstarejše preteklosti.

Prvi, ki je v Jerneju Pečniku zaznal velik talent in vnemo za odkrivanje arheoloških najdišč, je bil kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Karl (Dragotin) Dežman. Našel je človeka, ki mu je začel polniti napol prazne dvorane 1889 zgrajenega novega muzeja (imenovan Rudolfinum) z arheološkimi najdbami. Karl Dežman je na Dunaju končal pravo in medicino, deželni poslanec v dunajskem parlamentu, odkril kot prvi kolišča na Barju, pisal o vaški situli, rimskem Neviodunumu (Drnovo), podpiral in usmerjal ter finančno pomagal Jerneju Pečniku, ki je končno zaživel spodobno življenje.

Več kot desetletje je Jernej Pečnik prekopaval na Drnovem in v okolici (1880-1890). V Ljubljanskem zvonu je o tem Jernej Pečnik zapisal:

„Na Drnovem sem odkopal nad 3000 grobov, večinoma sežganih, samo celih ogrodij je bilo preko 500. Grobovi so iz časa od 1. do 5. stol. po Kristu. Priložki so ne le važni, ampak tudi izvrstno ohranjeni. Našel sem zidane grobove, lepe kapelice in dobro ohranjeno slikarijo. Izkopal sem tudi več kamnov z napisi. Vodovod so si napeljali Rimljani iz izvira preko Krke, dve uri daleč (7 km). Vodovod je bil iz dobro žgane opeke. Več takih cevi sem poslal deželnemu muzeju. Našel sem rimska zidovja, rimski vodnjak, rimski most...“

Če povzamemo: Jernej Pečnik, je bil slovenski arheolog samouk, ki se je rodil 24. avgusta 1835, v vasi Cesta v Dobrepolju, umrl pa 12. junija 1914 v Ljubljani.

Pečnik je v začetku opravljal več priložnostnih poklicev. Leta 1883 pa se je pričel zanimati za starinoslovje. Leta 1884 ga je Dragotin Dežman pridobil za sodelavca Kranjskega deželnega muzeja in odtlej se je ukvarjal in preživljal samo še z arheološkimi izkopavanji. Deloval je na Kranjskem, še posebej na Dolenjskem, kjer je izkopal več pomembnih najdišč, med drugimi tudi Drnovo, Dobrnič, Magdalensko goro, Meniško vas in druge.

Svoja spoznanja, ki jih je pridobil pri arheoloških izkopavanjih, je združil v 6 arheoloških kart, leta 1904 pa je v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko objavil članek Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. To delo je bilo do začetka druge svetovne vojne najpopolnejši seznam arheoloških najdišč za osrednjo Slovenijo. Leta 1912 je izdal še drobno knjižico z naslovom Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi, ki je prva samostojna publikacija z arheološko vsebino, napisana v slovenskem jeziku.

Slika naslovnice Pečnikove knjižice Vojvodina Kranjska iz leta 1912

Jernej Pečnik – z izkopanimi predmeti