Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cest

Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cest  

V lanski zimski sezoni je MIR javnost preko lokalnih časopisov obvestil o najpogostejših kršitvah cestnoprometnih predpisov v zimskem času, ko imajo tako izvajalci rednega vzdrževanja cest kot policisti, občinski redarji in pristojni inšpektorji obilico dela zaradi kupov snega in ki jih nekateri lastniki zemljišč ob javnih cestah s svojih dvorišč narinejo na ali ob občinske javne ceste. Nekateri to počnejo zaradi nepoznavanja ali slabega poznavanja predpisov, spet drugi predvsem z namenom, da bi, kot sami pravijo, na ta način zavarovali svojo lastnino ob cesti. 

V praksi se namreč pogosto dogaja, da posamezni lastniki zemljišč ob cesti sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti narinejo ob cesto ali celo na cesto ali pločnik, z namenom, da sneg odstrani zimska služba, v prepričanju, da je to tako ali tako njihova naloga in za to tudi vsi plačujemo cestne dajatve. Zakon pa pravi drugače. V času sneženja je izvajalec zimske službe dolžan zagotavljati vsaj minimalno prevoznost cest, pri čemer se pluženje in prevoznost cest zagotavljata glede na prioritetni vrsti red. Najprej se plužijo glavne ceste, sledijo jim regionalne ceste, nato so na vrsti lokalne ceste ter kot zadnje kategorizirane javne poti. Sneg se vedno pluži od ceste višje kategorije proti cestam nižje kategorije. Individualni priključki, dovozi na zasebna dvorišča ter pristopi do zemljišč in objektov se na javno cesto »priključujejo«, zato so v primerjavi z javno cesto »v podrejenem položaju«. Tej ugotovitvi sledi tudi veljavna zakonodaja. Zakon o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14; v nadaljevanju ZCes-1) v 5. členu določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V drugem odstavku tega člena je določeno, da je še zlasti prepovedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg nanjo), razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato na cesto ali cesto kako drugače onesnaževati ter puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na cesto. Za posameznika, ki ravna v nasprotju s to zakonsko določbo, je zagrožena tudi globa v znesku 1.000 evrov. 

Drugi najpogostejši razlog prejetih telefonskih klicev občanov je, da ceste niso splužene ali posipane ali pa da niso pravočasno splužene in posipane. Ob preverjanju teh obvestil ugotavljamo, da je zelo pogost razlog takšnih klicev tudi v slabem poznavanju veljavnih predpisov. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah ureja 31. člen Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS št. 62/98). Ta določa, da mora izvajalec rednega vzdrževanja cest v času sneženja zagotavljati prevoznost lokalnih cest od 7. do 20. ure, upoštevaje krajevne potrebe, možni so krajši zastoji, v času močnega sneženja pa so dopustni zastoji do enega dne. Na občinskih javnih poteh pa so v času sneženja po navedenem pravilniku ob upoštevanju lokalnih potreb možni krajši zastoji preko celega dne, v času močnega sneženja pa tudi večdnevni zastoji. Po pravilniku se šteje, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na občinskih kategoriziranih cestah ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah se podrobno uredi v letnem programu zimskega vzdrževanja cest, in sicer s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. 

V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, pa predpisi določajo, da se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici, pri čemer se mesta in način posipanja ravno tako v letnem programu zimskega vzdrževanja cest določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti tudi dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja, ali pa z letnim programom zimskega vzdrževanja cest zagotoviti izvajanje drugih ukrepov za preprečitev poledice na vozišču. 

Obveznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti posebej ureja 19. člen ZCes-1. Lastniki zemljišč ob cesti so dolžni na svojem zemljišču dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti pa so dolžni dopustiti odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda in če snega ni mogoče odlagati v okviru cestnega sveta. Lastnika zemljišča, ki ne dovoli ali ovira odlaganje snega s ceste na svoje zemljišče, se lahko kaznuje z globo 500 evrov. 

Lastniki zemljišč ob cesti, ki sneg s svojih dvorišč in individualnih dovozov ali dostopov odlagajo v kupe ob cesti ali pa ga narinejo ob rob ceste v prepričanju, da je zimska služba dolžna te kupe snega z roba ceste očistiti ter jih odpeljati drugam, ravnajo v nasprotju z 97. ter 98. členom ZCes-1. V 97. členu ZCes-1 je določeno, da je ob občinski cesti tako imenovani varovalni pas, ki je namenjen varovanju ceste, varnosti udeležencev v prometu ter tudi nemotenemu izvajanju rednih vzdrževalnih in drugih del. Širina varovalnega pasu ob cesti je odvisna od kategorije ceste in znaša vsaj 2 m ali več. Raba prostora v varovalnem pasu ceste je omejena, ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem varovalni pas ceste je, posegi v ta prostor pa so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, torej občine. Posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca ceste odlaga sneg ali izvaja kakršna koli druga dela, je lahko že samo zaradi tega, ker to počne brez soglasja upravljavca, kaznovan z globo 200 evrov. 

Če pa je lastnik zemljišča ob cesti kup snega nametal na priključku njegove dovozne poti do ceste, pa čeprav je to sneg, ki je bil na njegovo dvorišče ali dovozno pot odrinjen z javne ceste, ravna v nasprotju z 98. členom ZCes-1. Ta namreč določa, da v območju cestnih priključkov na občinsko cesto ni dovoljeno storiti ničesar, kar bi lahko oviralo preglednost s priključka na javno cesto. Posameznika, ki je kup snega na mestu priključka na javno cesto nametal tako, da ovira preglednost, ter je s tem povzročil nevarno vključevanje v promet, se lahko kaznuje z globo 500 evrov. 

Zima nam torej poleg čarobno lepe zimske pokrajine prinese tudi cel kup nevšečnosti. Vendar bomo s svojim pravilnim ravnanjem pri odmetavanju snega kot lastnik zemljišča ob cesti prispevali za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. In ne nazadnje bomo s tem, ko bomo odstranili sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen ali narinjen na naše zemljišče ob cesti ali na našo dovozno pot, in ga odložili čim dlje stran od ceste, tudi bistveno pripomogli k čim učinkovitejšemu izvajanju zimske službe na javnih cestah. Izvajalec vzdrževanja ceste bo tako lahko cesto hitreje splužil ter zagotovil njeno prevoznost. S tem, ko bo izvajalec hitreje opravil svoje delo na cestah višje kategorije, pa bo lahko prej začel tudi zagotavljati prevoznost kategoriziranih javnih poti, parkirišč, pločnikov in avtobusnih postajališč, ki so v letnih programih zimskega vzdrževanja cest uvrščeni v nižje prednostne razrede. 

Za tiste, ki bodo ravnali v nasprotju z opisanimi zakonskimi določbami, bodo poskrbele za to pristojne inšpekcijske službe, policija in občinsko redarstvo.  

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin                                                     
Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče