Evropski teden mobilnosti v vrtcu Ringaraja
Evropski teden mobilnosti
16 -22. september
Varčne poti.
Trajnostna mobilnost se nanaša na način premikanja ljudi in blaga, ki je prijazen do okolja, ekonomsko vzdržljiv ter družbeno sprejemljiv. Cilj trajnostne mobilnosti je zmanjšati negativne vplive prometa na okolje, povečati učinkovitost prometnih sistemov ter izboljšati kakovost življenja prebivalcev. Tu je nekaj ključnih načel trajnostne mobilnosti:
- Javni prevoz
- Kolesarjenje in hoja
- Delitev prevoza
- Električna mobilnost
- Urbanistično načrtovanje
- Učinkovit prevoz blaga
- Uporaba tehnologije
- Prometna varnost
- Izboljšanje dostopa
- Spreminjanje vedenja
Trajnostna mobilnost je ključna za reševanje okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe in onesnaževanje zraka, ter za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in v mestih. Spodbujanje in izvajanje trajnostnih prometnih politik je pomembna naloga v sodobnem urbanem načrtovanju in razvoju.
Kaj pomeni sporočilo »Varčne poti«?
Slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Čeprav je ugotovitev skrb vzbujajoča, pa še zdaleč ne vključuje vseh stroškov motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Zaradi vseh teh razlogov Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj. To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. Izberimo torej varčnejše poti in se pogovarjajmo o tem, kakšna bi bila naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti.
Kako varčne poti vplivajo na višjo kakovost življenja?
Različne oblike aktivne mobilnosti (na primer hoja ali kolesarjenje), uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila pomenijo nižje stroške za posameznika, povzročajo pa tudi manj okoljske škode in prinašajo manj negativnih učinkov na zdravje. Večja uporaba varčnih načinov mobilnosti pomeni tudi številne pozitivne posledice – na primer manjše javnozdravstvene stroške zaradi manjšega števila nesreč in bolezni, več javnega prostora, namenjenega premikanju in druženju (avtomobil je najbolj potraten »uporabnik« prostora), kot tudi bolj zadovoljno skupnost.
Kako potratne so naše poti danes?
Za stroške prevozov je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo v povprečju namenilo 16 % proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 %, leta 2018 (najnovejši podatek) pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 %). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal (s 16,3 na 12 %).
Povezava med načinom opravljanja dnevnih poti in zadovoljstvom.
V današnjem vse bolj sedečem življenjskem slogu smo vse manj aktivni in posledično vse težje dosegamo zdrav obseg telesne dejavnosti. Eden ključnih razlogov za to je pretirana uporaba avtomobila, zaradi katere veliko časa preživimo sede, kar je prav tako skrb vzbujajoče. Pomanjkanje telesne dejavnosti vpliva na razvoj nenalezljivih bolezni (na primer bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ali rakava obolenja). Pojav teh bolezni nam skrajšuje življenje, znižuje kakovost življenja, zmanjšuje produktivnost, obenem pa tudi povečuje javnozdravstvene stroške.
Varčne poti kot sredstvo za boj proti podnebnim spremembam.
Povečevanje obsega človeku, družbi in okolju prijaznih načinov potovanj je eden ključnih korakov na dolgi in zahtevni poti v bolj trajnostno prihodnost. Zato po vsem svetu sprejemajo proaktivne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov opravljanja dnevnih poti z osebnim avtomobilom in za razvoj alternativ. S tega vidika je postalo zelo pomembno predvsem ozaveščanje ljudi o nujni in hkrati zavestni odločitvi za spremembo potovalnih navad.
Evropska unija načrtuje podnebno nevtralnost do leta 2050. Da bi nam to uspelo, bomo morali – med drugim – tudi popolnoma transformirati področje prometa. Naloga ne bo lahka, saj bomo morali doseči 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa zagotoviti tudi cenovno dostopne rešitve za opravljanje dnevnih poti. Kot ena od rešitev se nam ponuja na primer prevoz z vlakom, ki je dokazano najbolj trajnosten potovalni način za daljše razdalje, medtem ko sta na krajših razdaljah do pet kilometrov, torej znotraj naselij, to hoja in kolesarjenje.
ETM V VRTCU RINGARAJA:
Varnost otrok v prometu je na prvem mestu, a tudi skrb za okolje in zdravje ne smeta zaostajati, saj naše ne trajnostne navade v prometu močno vplivajo na zdravje in življenjski prostor otrok.
Ker dajemo prednost osebnemu prevozu, se otroški vrvež umika avtomobilom, ki bodo kmalu zaparkirali še zadnji košček zelenice. To pa predstavlja nevarnost za tiste, ki se po opravkih, v vrtce, šole odpravijo peš ali s kolesom.
Dejstvo, da avtomobili krojijo naša življenja, je potrebno pričeti spreminjati: otroke moramo naučiti, da lahko skupaj z vzgojitelji, s starši in lokalno skupnostjo spreminjamo trende v prometu.
Da lahko otroke usmerjamo in opolnomočimo, moramo biti tudi sami opolnomočeni z znanjem, spretnostmi, vrednotami in vedenjem.
Trajnostnega razvoja se ne moremo učiti, moramo ga živeti. Zato je pomemben tako kognitivni vidik učenja kot socialno-čustveni.
Gre za spremembo na področju znanja, razmišljanja, vrednotenja in delovanja.
Strokovni delavci v vrtcu smo skupaj z otroki za EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI pripravili veliko dejavnosti, ki bodo v vseh oddelkih vrtca potekale primerno starosti otrok.
V vrtcu bomo od 18. 9. do 22. 9. 2023, beležili prihod in odhod otroka na trajnosten način. Pri tem se bo za okolju prijazno potovanje štelo pešačenje, kolesarjenje in kombinirano potovanje (začetni del poti se opravi z avtomobilom, zaključni del pa peš, ali s kolesom, s skirojem, ki ga pripeljete s seboj, in sicer tako, da se vozilo parkira vsaj 200 metrov od vrtca, v centru Vidma ali na gornjem parkirišču ob šoli). Obiskal nas bo tudi policist g. Damjan Zver. V njegovem spremstvu bomo odšli na sprehod do centra Vidma. Policist nam bo konkretno ponazoril pravilno in varno prečkanje otrok - pešca čez cestišče. Cel teden bomo tudi likovno in glasbeno ustvarjali na temo promet, varna pot ter varčna pot. Nevarne poti bomo označili in posredovali predstavnikom na Občino Dobrepolje. Obiskali bomo oskrbovance zavoda Sv. Terezije. S knjižničarko Jasmino bomo na Skupnostnem vrtu na Vidmu poslušali pravljice na prometno tematiko. Ogledali si bomo gradiva na temo trajnostne mobilnosti. Poslikali bomo mobilno hišico, kjer bomo imeli shranjena kolesa, poganjalce, skiroje in zaščitne čelade. Veliko časa bomo preživili na prostem, v naravi. Parkirišče bomo spremenili v igralno površino. Nekateri otroci bodo odšli na izlet z vlakom. Starše bomo spodbujali, da tudi v popoldanskem času z otroki pešačijo, se vozijo s skiroji, s kolesi, obiščejo gozd in se trajnostno povezujejo. Vsekakor bomo strokovni delavci otrokom zgled in tudi mi bomo prišli v vrtec na trajnostni način.
Kolesarjenje je odlična dejavnost za otroke, saj spodbuja telesno aktivnost, raziskovanje okolice in razvoj motoričnih veščin. Pomembno je, da otroke spodbujamo k odgovornemu in varnemu kolesarjenju ter jim predstavimo to čudovito dejavnost kot način za raziskovanje sveta okoli sebe in ohranjanje zdravega načina življenja.
Hoja pri otroku je izjemno pomembna za njegov celoten razvoj. Pohodništvo je odlična aktivnost za otroke, saj omogoča, da se povežejo z naravo, raziskujejo okolico, se gibljejo na svežem zraku in razvijajo svoje motorične spretnosti. Je odličen način za skupno preživljanje kakovostnega časa in spodbujanje zdravega načina življenja. Pomembno je, da se prilagodimo otrokovim sposobnostim, potrebam in interesom ter mu omogočimo, da se v naravi zabava in uči.
S spreminjanjem svojih navad lahko spremenimo podnebje na bolje. Vsako dejanje šteje. Vsak dan.
Vsak posameznik naj družbi dolgoročno prinese odločitev za trajnostne oblike mobilnosti.
Želimo vam veliko lepega vremena v času ETM.
Strokovni delavci vrtca Ringaraja.
VIDEM, 15. 9. 2023