Kisel dež

Kisli dež je posebej v razvitih industrijskih predelih eden izmed resnih okoljskih problemov. Doslej je najhuje prizadel severovzhodno Kanado, dele ZDA, srednjo Evropo in Skandinavijo. Tudi v Avstraliji in Braziliji se že kažejo znaki tega okoljskega problema.

Kaj sploh je kisli dež in kako nastane? Dež je že sam po sebi kisel, kar je posledica spajanja ogljikovega dioksida in vode v ozračju. Ogljikov dioksid prihaja v ozračje iz naravnih virov in zaradi delovanja človeka, pri procesih gnitja, dihanja, gorenju fosilnih goriv … Kislost oziroma bazičnost merimo z lestvico Ph. 0 pomeni popolnoma kislo, 14 pa popolnoma bazično oziroma alkalno. Vrednost Ph deževnice je okoli 6, vrednost Ph kislega dežja je manj kot 6, v nekaterih pokrajinah, kjer je zrak močno onesnažen, pa je vrednost Ph celo manj kot 3.

Okrog 70 % kislega dežja nastane iz žveplovega dioksida, ki v ozračju skupaj z vodo tvori žveplovo kislino. Ostalih 30 % kislega dežja pa nastane iz dušikovega dioksida, ki skupaj z vodo tvori dušikovo kislino. Kisli dež uničuje jezera in reke ter povzroča umiranje rastlin in alg, pa tudi živalim otežuje dihanje. Povzroča razpadanje gradbenih materialov in celo škodo na zgradbah ter spomenikih. S kislim dežjem je povezano izumiranje gozdov, saj jih lahko popolnoma uniči oziroma onemogoči rast. Še posebej so izpostavljeni iglavci, ker jim zaradi kislega dežja začnejo odpadati iglice. Kisli dež uniči tudi kemijsko ravnovesje v tleh (izpiranje nekaterih rudnin v zemlji).

Raziskave kažejo, da se kisle padavine pojavijo tudi več tisoč kilometrov od vira nastanka emisij.

Kaj narediti:
•    Potrebno je močno zmanjšati količino žvepovih izpustov ter ostalih plinov, ki tvorijo ta škodljivi pojav. Prav zato so nekatere države sprejele Kjotski sporazum, ki med drugim temelji tudi na zmanjševanju žveplovega dioksida. Sicer pa je Kjotski protokol mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
•    Jezera, gozdove in reke lahko posipavamo z apnom, s čimer nevtraliziramo kislost. Vendar to še ne more ustaviti začetka umiranja flore in favne, niti ni trajna rešitev.

Če pojava ne bodo omejili, se bo po napovedih proti koncu tega stoletja škoda povečala za desetkrat, med drugim bodo izumrle nekatere živalske in rastlinske vrste.Kisel dež