Naravna dediščina - povzetek za Dobrepolje

Tik ob regionalni cesti Rašica-Ponikve teče Rašica. Ponika v sistemu ponornih jam na Brdavsovem v Ponikvah, kjer potem svojo podzemno pot nadaljuje proti Radenskemu polju. Ob visokih vodah pa Rašica podaljša svoj površinski tok po suhi strugi vse do naselja Predstruge. Dolgotrajnejši nalivi pa površinske vode združijo ter razširijo vse do južnega dela občine, do Struške doline. Poleg ponikalnice na Brdavsovem leži Marketova jama, ki se odpira v večinoma suhi strugi in je ena od pomembnejših ponornih jam dobrepoljskega območja, ki je povezana tudi s podzemnim tokom Rašice.

Zasajen lipov gaj stoletnih lip za cerkvijo sv. Antona Padovanskega ter tri posamezne neposredno ob cerkvi so pomembne tako z vidika kulturne kot naravne dediščine. Krošnje, zdaj petinštiridesetih lip, so včasih ustvarjale prostor, kjer so se odvijali dobro obiskani živinski sejmi. V neposredni bližini cerkve se nahaja Svetoantonska jama, ki je s strani varstva naravne dediščine proglašena za naravni spomenik.

Na severnem delu Vidma proti Cesti je Stara luža, ki je skromno obrasla z vodno ter obvodno vegetacijo, a kot vodno telo pomembno povečuje raznolikost biotopov in s tem biotsko raznovrstnost pokrajine.

Na zahodnem robu Dobrepolja se sredi vasi Podpeč odpira vhod v pretočno vodno jamo, imenovano Podpeška jama, v kateri živi bogata vodna favna. Jama je znana po poudarjenem vodoravnem vhodu, iz katerega v času poplav bruha voda. Že davnega leta 1687 jo je narisal J. V. Valvasor, katere načrt je objavil v časopisu angleške Kraljeve družbe. Z njenim raziskovanjem si je skušal razložiti presihanje Cerkniškega jezera.

Južneje od vasi Podgora se nahaja ponikalnica, ki izvira iz vodne jame Žovkno ter oblikuje 500 m dolgo in 100 m široko dolino Krkovo. Močvirje se odlikuje s pestro floro in skupaj z vodnimi površinami pomembno prispeva k biotski raznovrstnosti na tem območju. Na robu Dobrepolja pri Kompoljah je 10 m dolga vodna jama Žovkno, iz katere izvira manjši potoček, ki ponika na koncu doline Krkovo.

Krviška okroglica na vzhodu Kompolj je stopnjasto brezno z dvema dvoranama, globokima 93 m, s skupno dolžino rovov 166 m. Jama je državno pomemben primer naravne dediščine. Na južnem delu Kompolj proti Strugam se prične močvirnat del z imenom Mlake. Mlake obsegajo osrednji in južni del Dobrepoljsko struške doline, ki je ob visokih vodah poplavljen. To je območje velike pestrosti biotopov. Zakisani mokrotni travniki, mokrišča, trstišča, jelševja, močvirja in barja, ki pokrivajo Mlake, so rastišče mnogih redkih in ogroženih vrst in rastlin. Mokrišča so preletna postaja vodnih ptic. Na samem začetku Mlak je locirana Kompoljska jama, ki je občasni bruhalnik na zahodnem robu Dobrepoljsko struške doline. Od vhoda se nadaljuje pot v vodoraven rov z jezeri. Voda se v njej zadržuje tudi v sušnih obdobjih. V jami je najden proteus in nekatere druge jamske živali.

Pod cesto pri Četežu je manjša ponikalnica, ki izvira v več manjših izvirih, mokrotni travniki, manjša močvirja in nizka barja ter majhne depresije. Ob vznožju Male gore med naseljema Četež in Potiskavec se nahaja več jam: Tatarca, Zelenka in Potiskavška jama. Od Potiskavške jame vodi preko polja proti ZV občasno suha struga. Sredi polja se razširi v jezerce Krnico, od tod pa struga meandrira proti koncu polja do ponora Vidmarce.